V času tretjega “lockdowna” sem sprejela odločitev, da se bom končno opogumila in za vas poskusila enkrat mesečno napisati blog. Začela bom z zapisi o mojem življenju in o fotografiji, sledil bo sklop o različnih stilih/načinih fotografiranja, pisala pa bom tudi bloge, ki vam bodo v pomoč pri kar najbolj optimalni uporabi vašega fotoaparata/telefona.
Mislite, da mi bo uspelo?
V mojem čisto prvem blogu bom predstavila mojo zgodbo, moje življenje. Verjetno me nekateri že dobro poznate, tisti, ki pa moje zgodbe še ne poznate; vabljeni k branju!
Sem fotografinja, ki je svojemu poklicu predana z vsem srcem. Sem mamica prečudoviti hčerkici in sinu ter žena. Sem nasmejana, gluha oseba. Da sem oglušela, so zdravniki specialisti ugotovili, ko sem bila stara komaj dve leti, vzrok moje gluhote pa je še vedno neznan. Diagnosticirano imam 99,8% izgubo sluha. Od postavljene diagnoze dalje nosim dva slušna aparata, ki mi pomagata slišati in me vodita po poti skozi življenje. Življenje zame in za moje starše ni bilo lahko, pa vendar sem s pomočjo staršev in ekipe strokovnjakov pričela normalno funkcionirati, se verbalno izražati in razumeti slišeče okolje okrog sebe.
Morda se bo komu od vas zdelo smešno, morda pa me boste razumeli; vstop v svet slišečih, od katerega sem se počutila zelo izolirana, je bil zame velik korak, za katerega sem potrebovala veliko poguma in tudi časa. Najtežje mi je bilo v času šolanja, saj sem se kot edina gluha učenka na šoli počutila zelo odrinjeno od sošolcev. Kljub vsemu sem v osnovni šoli dobila dobro prijateljico, ki je razumela in sprejela mojo drugačnost. Draga prijateljica, hvala ti, ker si me sprejela takšno, kakršna sem.
Zaključila sem običajno javno osnovno šolo, prav tako tudi srednjo šolo in nato še diplomirala iz visokošolskega študija fotografije. Zaključila sem tudi glasbeno šolo iz mojega najljubšega instrumenta; prečne flavte. V času študija sem spoznala mojo ljubezen in si z njim ustvarila skupno življenje. On je tisti, ki me je sprejel ne glede na mojo telesno okvaro. Ponosen je, da sem postala to, kar sem in da sem v življenju bila sposobna doseči enake mejnike, kot drugi. Skupaj sva si ustvarila svoj domek s čudovitim fotografskim studiem in družino, s katero se imamo lepše, kot kadarkoli. Počutim se zelo srečno!
Hvaležna sem, da s pomočjo slušnih aparatov lahko slišim VSE! Za to gre v prvi vrsti zahvala mojim staršem, ki sta me vedno znala voditi po poti skozi življenje. Hvaležna sem, da sem postala to, kar sem. Dobila sem dobre prijatelje, ki mi pravijo, da sem jim vzor! Hvaležna sem, da imam čudovito družino in dom. Hvaležna sem, da mi je fotografija prinesla tisto pravo poklicno pot, ki mi vsekakor najbolj ustreza.
Kljub temu, da sem gluha fotografinja, ste v moj svet, ki je tako drugačen, ampak vseeno prisrčen, dobrodošli čisto vsi. Z mano se vam ni treba ničesar bati. Življenje prinaša različne situacije, a konec koncev smo vsi ljudje. Konec koncev šteje tisto, kar nosimo v srčku in glavi, ne pa na ušesih.
Vam je bil všeč moj prvi blog? Bi radi, da nadaljujem z drugimi tematskimi blogi?
Hvala za branje!
Melanie